O izjemnem dosežku Tadeja Pogačarja, ki je že pri svojih 24. letih dosegel 50 profesionalno zmago, smo se pogovarjali z Martinom Hvastijo, selektorjem slovenske cestne kolesarske reprezentance do 23 let, bivšim profesionalnim kolesarjem in strokovnim komentatorjem na RTVSLO.
Martin pozdravljen. Slovenci v zadnjih letih zasedamo svetovni kolesarski vrh, nekaj, kar je bilo še nedolgo nazaj nepredstavljivo. Tadej Pogačar je v prejšnjem tednu dosegel 50 profesionalno zmago. Lahko skozi oči bivšega profesionalnega kolesarja in zdajšnjega selektorja reprezentance do 23 let orišeš ta uspeh?
Pravzaprav jih ima že 51, ker v kolesarstvu se tudi skupna zmaga šteje v skupni seštevek števila zmag. Res izjemen uspeh za tako mladega kolesarja, dejstvo je, da šteje še vedno komaj 24 let. Še vedno izžareva to mladostno energijo, želi in rad zmaguje. Na nek način se mi v tej želji po zmagovanju zdi podoben Primožu Rogliču, pred leti, ko je bil res dobro pripravljen, že z dobro podporo ekipe in ni prepuščal zmag konkurentom. V tem ne vidim nič slabega, ko si v stanju, da zmagaš na dirki, je prav, da jo tudi zmagaš.
Katere zmage so ti ostale najbolj v spominu?
Meni osebno, zmaga na Tour de I’Avenirju še v letu 2018. To je bila njegova prva velika zmaga, s katero je celotnemu svetu dokazal svoj veliki talent. Pred tem pa še zmaga pod selektorjem mladincev Andrejem Cimpričem, zmaga na etapni dirki v Italiji – Giro Della Lunigiana, kjer se mladi kolesarji prvič srečajo z daljšimi klanci. Po mojem mnenju je bila zmaga na nek način prelomna, do takrat je bil sicer dober kolesar, ni pa izstopal. V teh nižjih selekcijah namreč bolj do izraza pridejo večji in močnejši kolesarji, medtem ko se na teh pravih dirkah, kot so Lunigiana in dirke Pokala narodov v U23, izoblikujejo prave karakteristike kolesarjev.
Pa profesionalne?
Zagotovo imam na nek način Vuelto 2019 v res lepem spominu, takrat je zmagal na 3 etapah in osvojil končno 3. mesto. Skupno zmago je osvojil Primož Roglič in prvič se je zgodilo, da smo imeli dva kolesarja na odru za zmagovalce na Grand Touru. Res neverjeten preskok za tako mladega kolesarja, ki je že pred tem imel dobro sezono. Prvo med profesionalno elito.
Ampak ja, jasno je, da je zmaga na Tour de France leta 2020 tista prva res velika zmaga, ki ga je za večno, ne glede na to kako nadaljuje kariero, zapisala med nesmrtne.
Tadeja poznaš že od mladih nog, bil si zraven pri zmagi na L’Avenirju. Si si upal takrat pomisliti, da bo pred dopolnjenim 25 letom dosegel ta mejnik?
Mislim, da si tega ni predstavljal nihče, smo pa vsi verjeli v Tadeja. Tadej je bil v tisti sezoni drugo leto med kategorijo U23. V prvi sezoni ni naredil velikih uspehov, šola, matura, obveznosti in prvo leto v članski kategoriji, bilo je veliko distrakcij. Leta 2018 je potem pokazal za kako talentiranega kolesarja gre. Tour de I’Avenir je največja in najbolj prestižna etapna kolesarska dirka za kolesarje do 23 let in to je bil za nas takrat izjemen uspeh. Je pa že na Dirki po Sloveniji leto prej pokazal, da se lahko kosa z najboljšimi. Takrat smo vsi, ki smo močno vpeti v kolesarstvo že videli ogromen potencial. Spomnim se Andreja Hauptmana, ki je takrat dejal »iz tega fanta pa res nekaj bo«. Jasno je, da ko si še tako mlad in na takšni dirki lahko konkuriraš najboljšim, imaš pred sabo vse. Je pa res, da ne moreš vedeti, kako se bo čez nekaj let odvilo. Talent ni dovolj, potrebno je trdo delo. 50 zmag je nekaj, kar nihče ni mogel napovedati.
Do katere številke lahko pride?
Kariere kolesarjev lahko trajajo tja do 35 leta in še dlje, do takrat ima še kar nekaj let. Težko je vedeti ali bo imel dovolj motivacije vse do takrat. Bolj mi je fascinanten rekord Eddya Merckxa, ki je zmagal eno tretjino vseh dirk, na katerih je nastopil. Ta rekord mislim, da je večji izziv za Tadeja.
Če bi izpostavil eno lastnost, ki Tadeja ločuje od ostalih, katera bi ta bila?
Sproščenost. Seveda ob vseh fizičnih predizpozicijah, ki so potrebne za takšne uspehe.
Da se dotakneva zadnjega tedna, ko je Tadej dosegel kar 4 zmage in na koncu še skupno zmago po Andaluziji. Tadej je že na začetku sezone očitno v odlični formi, kaj takšen začetek pomeni za kolesarje in konkurenco, ki to spremlja?
Potrebno je reči, da na začetku sezone ni nihče v vrhunski formi. Za te uvodne dirke, do prvih velikih etapnih dirk, kot so Pariz – Nica in Tirreno – Adriatico, se nihče ne pripravlja načrtno. To so pripravljalne dirke, na njih kolesarji preizkušajo nivo pripravljenosti in gradijo na samozavesti. Če uspeš zmagati na teh dirkah, kjer konkurenca vseeno ni slaba, pomeni, da si na dobri poti. Tadej je omenil, da je v trenažnem procesu v začetku leta imel nekaj težav z zdravjem. Ni se odločil za UAE Tour, kar se mi zdi dobra odločitev, ampak je sezono raje začel z manjšimi dirkami v Španiji in dobil potrditev, da je na dobri poti. Se pravi tudi, ko trenira zmaguje in to je pomembno. V Španiji je dobil dobre primerjave s kolesarji, kot so Mikel Landa in Enric Mas, s katerim je v zaključku sezone bil izjemne boje. Pozitiven začetek, predvsem pa se mi zdi, da hote ali nehote, vsem konkurentom pošilja močne signale, ne samo Vingegaardu, tudi Evenepoelu in tudi Primožu.
Kmalu sledi že prvi vrhunec sezone, to so spomladanske klasike. Kaj lahko pričakujemo?
Tadej je dokazal, da v prvi del sezone vstopa dobro pripravljen in mislim, da se bomo veselili tudi na Milano – San Remo in na dirki po Flandriji. Tadej čuti te dirke, ve kako pomembne so in si jih želi odpeljati na polno. Letos ima malce prilagojen program v primerjavi z lanskim letom, mislim da mu bo to, da ni na UAE Touru zelo koristilo in bo bolj svež na teh glavnih dirkah. Bo zabavno. Po premoru pa jasno glavni cilj sezone Dirka po Franciji.
V vlogi strokovnega komentatorja si pospremil tudi dve zmagi Tadeja na Tour de France. Po vrhunskem začetku sezone smo lahko tudi letos optimistični. Si že kaj pogledal letošnjo traso?
Ne glede na to, kakšna je trasa, Tour de France ostaja najtežja dirka. Dirko naredijo kolesarji in naj se organizatorji še tako trudijo obrniti tehnične karakteristike v eno smer, na koncu so v ospredju vedno eni in isti kolesarji. Trasa v vsakem primeru mu odgovarja, tudi če niso ne vem kako zahtevne etape s ciljem na klancu, mislim, da bo Tadej traso vzel takšno kot je in se je lotil zares.
V principu pa je Tour tak kot je, v sezoni 2023 se mi zdi negacija samega sebe, to kar so gradili zadnjih 30, 40 let, je to korak v drugo smer, ampak pustimo zdaj to. Na koncu vedno zmaga najboljši.
Glavi konkurent še vedno Vingegard?
Ja, Jumbo Visma. Glede na to da Evenepoel še ne upa na Tour, je to Jonas Vingegard, ki so ga v Jumbo Vismi postavili za kapetana.