Tjaša Sušnik: “V tej sezoni želim pokazati čim več”


  • Tjaša Sušnik: “V tej sezoni želim pokazati čim več”

    Tjaša Sušnik (BTC City Ljubljana Scott), ki je v začetku avgusta postala polnoletna, sodi med najbolj nadarjene slovenske kolesarke. Letos je prepričljivo osvojila naslov mladinske državne prvakinje v kronometru, kjer je konkurenco premagala za skoraj dve minuti.

    25. avgust


    Mlada Gorenjka je že v rani mladosti zelo rada kolesarila z družino, dokončno pa jo je v kolesarstvo potegnila predstavitev tega športa na osnovni šoli. Leta 2013, v šestem razredu, je tako začela z organizirano vadbo. “Prej nisem trenirala nobenega športa. Enkrat na teden sem hodila na plezanje. To sem potem še nekaj časa počela, tudi ko sem že trenirala kolesarstvo. Potem pa je zmanjkalo časa. Kolesariti sem začela v Kolesarskem klubu Kranj. Od začetka je bil moj trener Nace Korošec, ki me je vpeljal v ta šport in spremljal moj napredek od najmlajših kategorij do lanskega leta, ko je prišlo do dogovora med kranjskim in ljubljanskim klubom in smo vse starejše mladinke in članice do 23 let prišle v Ljubljano, v klub BTC City Ljubljana Scott,” uvodoma pojasni Sušnikova in doda: “Treningi potekajo na podoben način. Razlika je, da sem v Kranju trenirala s fanti, tukaj pa imamo punce posebej treninge. Tudi trener Martin Krašek je zadolžen samo za mladinke in članice do 23 let.”

    Večjih težav s prilagajanjem na novo okolje Tjaša ni imela, saj se je s puncami poznala že od prej. Prav tako kot tudi trenerja in selektorja starejših mladink Martina Kraška, o katerem govori z izbranimi besedami: “Martin se je zelo pripravljen poglobiti v vsako tekmovalko posebej, kar verjamem, da včasih ni ravno lahko. Na skoraj vseh treningih je z nami na kolesu. Tudi pozimi, ko smo hodile peš, je bil vedno z nami. Poskrbi za plan treninga. Treniramo šestkrat tedensko, odvisno tudi od dirk. En dan na teden imamo prost.” Klub je zelo dobro organiziran, pritrdi: “Dobile smo zelo dobra klubska kolesa, čelado in očala. Kar si moramo same kupiti, so oblačila, dresi. Ampak je zelo dobro poskrbljeno za nas.”

    V Sloveniji prave konkurence v ženskem kolesarstvu ni. Slej ko prej vsaka kolesarka, ki obeta, pristane v ljubljanskem klubu. “Res je, konkurence ni velike. To se mi zdi slabo, ker se težje naučimo zares dirkati. Na primer, če pridemo v Italijo, tam je samo v eni regiji na štartu več kot 100 tekmovalk. Imajo zelo dobro organizirane ekipne taktike. Tega se mi težje naučimo v Sloveniji.” Zato se še toliko bolj pozna, če obetavne kolesarke prekinejo kariere. Kot je bil primer pri Niki Jančič, še eni nadarjeni tekmovalki, ki je prednost pred športom dala izobrazbi. “Vsake tekmovalke je škoda. Nika je imela velik potencial, zelo je bila dobra. Sigurno se pozna … Odločitev je njena, še vedno sva v stiku. Akademska pot ji je bila pomembnejša. Tam si je našla cilje in se odločila, da se raje posveti šoli in študiju,” razloži Sušnikova, ki ji sicer ustrezajo klanci in čim bolj zahtevne dirke. In na kateri rezultat je najbolj ponosna? “Na lansko državno prvenstvo v cestni vožnji. Dobro sem ga odpeljala. Tudi letošnji kronometer mi je zelo ustrezal, saj je bil zelo naporen. Klanci mi bolj ustrezajo kot na primer šprinti.”

    Pravih tekem zgolj za vzorec

    Kljub mladosti ima Tjaša že kar nekaj reprezentančnih izkušenj z dirkanjem v tujini: “Lani smo se na začetku sezone z reprezentanco odpravili v Italijo na dirko Piccolo Trofeo Binda. Mislim, da sem bila okrog 30. mesta. Bila sem zadovoljna, ker je bila to moja prva dirka za pokal narodov. Dirkali smo še v Belgiji in na evropskem prvenstvu na Nizozemskem ter svetovnem v Angliji. Na svetovnem sem imela res smolo s padci. Bil je poseben dogodek, ogromno navijačev ob cesti. Zelo dobra izkušnja, da dirkaš s tekmovalkami s celega sveta. Sploh za nas, ki nismo navajene, da je toliko deklet na štartu.”

    V tej sezoni je bilo pravih tekem zgolj za vzorec, saj je koronavirus dodobra premešal načrte vsem športnikom. “Najbolj se je poznalo to, da nismo mogle skupaj trenirati, kar je precej otežilo vse skupaj. Težje je najti motivacijo, treningi niso več tako zabavni, ni več druženja. Pogrešam tudi dirke, sploh dirke v Italiji. Da bi bili treningi bolj razgibani, smo sicer dodali še gorsko kolo, tek in vaje za moč. Trenirale smo same, še posebej, ko je veljala omejitev na občine. Sama sem se tega ves čas držala.”

    Sušnikova sicer največ časa preživi še z eno obetavno Gorenjko, Ano Ahačič, s katero sta skupaj prestopili iz kranjskega v ljubljanski klub. “Z Ano sva od nekdaj skupaj na treningih. Sva tudi zelo dobri prijateljici. V Kranju pa sem trenirala tudi z Emo Žibert, Tajdo Mohorič in Laro Maretič s katerimi smo odšle v Ljubljano. Z dekleti v novem klubu smo se zelo hitro povezale. Vzdušje v ekipi je res super. Vse se zelo dobro razumemo,” pravi Tjaša in doda, da jim z izkušnjami pomagajo tudi starejše članice poklicne ekipe Alé BTC Ljubljana: “Vidimo se na kakšnih dirkah. So zelo prijazne, svetujejo, če imamo kakšna vprašanja.”

    S prihodnostjo se ne obremenjuje

    Žensko kolesarstvo v Sloveniji je v razvoju. Kaj pa bo prinesla prihodnost? “Res je, kolesarstvo se razvija. Nimam točnih ciljev za prihodnost, saj je težko vedeti, kaj bo naslednjo sezono, kaj šele, kaj bo čez pet let. Zato mi je trenutno najbolj pomembno, da v tej sezoni pokažem čim več. Ne obremenjujem pa se s tem, kaj bo čez pet let,” pravi Sušnikova. In kaj si želi v tej sezoni? “Letos močno upam na dobro uvrstitev na evropskem prvenstvu. Dirka je sicer relativno kratka, a ima več krajših vzponov. Pričakujem, da bodo klanci poskrbeli za selekcijo in tako vplivali na končni razplet, zato mi je predvsem pomembno ostati z najboljšimi. Glede svetovnega pa ni še nič jasno.”


    Tjaša pa ne blesti samo na cesti. Je vzorna dijakinja Gimnazije Kranj, prejemnica Zoisove štipendije, ki jo ob koncu šolanja čaka mednarodna matura. “Za dodiplomski študij v Sloveniji to niti ni tako pomembno. Je pa zagotovo mednarodna matura dobro izhodišče, če bi se kdaj odločila za študij v tujini. Zanima me naravoslovje in verjetno se bom odločila za študij kemije,” pove Sušnikova, sicer tudi državna prvakinja v tem predmetu. In kako tako uspešno združuje šport in šolo? “Čas je treba dobro organizirati, pa se da vse speljati. V šoli mi gre dobro in nimam težav, da mi česa ne bi uspelo narediti.”

    Tjaša ima mlajšega brata, ki je včasih tudi treniral cestno kolesarstvo, zdaj pa se raje rekreativno ukvarja z gorskim. Ne pozabi omeniti podpore, ki ji jo nudi družina. “Stoodstotno me podpirajo od samega začetka. Spoštujejo moje odločitve in razumejo, koliko mi ta šport pomeni. Njihova vzpodbuda je še zlasti pomembna takrat, ko ti ne gre vse po načrtih. Spremljajo me tudi na tekmah in navijajo zame!”

    6x NAJ TJAŠE SUŠNIK

    NAJLJUBŠA KNJIGA Pravi pogum od Beara Gryllsa
    NAJLJUBŠA GLASBA angleška pop glasba
    NAJLJUBŠA HRANA sladoled
    NAJLJUBŠA PIJAČA limonada
    NAJLJUBŠA ŽIVAL Papiga sivi žako. Želela sem jo imeti, ko sem bila mlajša, zdaj se mi ne zdi to najbolj pametna ideja, ker res dnevno zahteva zelo veliko skrbi.
    NAJLJUBŠA DIRKA Tour de France

    KZS
    Foto: osebni arhiv Tjaše Sušnik

    Comments are closed.