Velodrom

Sprint / Sprint – O

Sprint ali sprint dvojice je olimpijska disciplina na stezi, ki vključuje dva kolesarja, ki se pomerita v sprintu ena na ena. Za pripravo sprinta imata kolesarja na voljo 3 kroge. Dirka sama, se prične s kvalifikacijami, leteči sprint 200m. Kolesarji z najboljšimi kvalifikacijskimi časi, se uvrstijo v nadaljnje izločitvene dvoboje. Moški sprint je olimpijska disciplina, od leta 1988 v tej disciplini nastopajo tudi ženske.

Team Sprint / Ekipni sprint – O

Ekipni sprint (včasih znan tudi kot olimpijski sprint) je olimpijska disciplina na velodromu, pri katerem kljub imenu discipline ni običajena sprinterska dirka – je ekipni kronometer s tremi kolesarji, ki poteka v dolžini treh krogov.

Na prvenstvih je bil prvič uveden leta 1995. Ekipni sprint je olimpijska disciplina za moške od leta 2000, za ženske pa od leta 2012.

Tako kot pri ekipni zasledovalni vožnji dve ekipi tekmujeta druga proti drugi, štartata na nasprotnih straneh steze. Na koncu prvega kroga se vodilni kolesar v vsaki ekipi umakne in konča dirko, tako da drugi kolesar od treh nadaljuje v naslednjem krogu; na koncu drugega kroga drugi kolesar stori enako kot je to storil prvi, tretji kolesar zadnji krog opravi sam. Ekipa s hitrejšim časom je zmagovalka (šteje se skupni čas od starta treh kolesarjev do prihoda v cilj zadnjega kolesarja).

Tretji kolesar potrebuje dobre vzdržljivostne lastnosti, obenem pa mora ohraniti visoko hitrost do cilja.

1 Km TT / Kronometer

Kronometer ali UCI 1km Time trial, je disciplina ki  za kolesarje v članskih in mladinskih kategorijah znaša 1000 metrov, od tod tudi alternativno ime discipline, ‘Kilo’ – okrajšava za kilometer. Ženske in mlajši mladinci tekmujejo v dolžini 500m. »Kilo« kratka in visoko intenzivna disciplina.

Ta disciplina je tekma s časom iz stoječega starta na 1000 m. Večina dvoranskih stez je dolgih 250 m, tako da se dirka konča v štirih krogih. Kolesarji se skušajo držati črne črte na dnu proge, da si s tem zagotovijo najkrajšo linijo. Pred finalno vožnjo se običajno izvedejo kvalifikacije, lahko pa tudi brez, tako, da je zmagovalec dogodka preprosto kolesar, ki doseže najhitrejši čas.

Individual Pursuit / Posamična zasledovalna vožnja 4 km

Posamična zasledovalna vožnja je kolesarska disciplina na velodromu, kjer dva kolesarja začneta dirko iz stoječega startnega položaja na nasprotnih straneh velodroma. Poteka na razdaljah 4 km za moške in 3 km za ženske in mladince. Kolesarji startajo istočasno in poskušajo čim hitreje prevoziti potrebno razdaljo. Vozijo med črno in rdečo črto na dnu steze, pri čemer vsak kolesar poskuša ujeti drugega, ki je dirko začel na drugi strani. Če je en tekmovalec ujet, je dirka končana. Vodilni kolesar sicer lahko nadaljuje do cilja z namenom  dosežka novega rekorda discipline ali najboljšega časa v kvalifikacijah.

Team Pursuit / Ekipna vožnja

Olimpijska disciplina, v kateri po UCI pravilih v kategorijah Člani in mladinci, tako moški kot ženske tekmujejo na razdalji 4 km v ekipah, s po štirimi kolesarji.

Enako kot pri posamični zasledovalni vožnji je cilj prevoziti razdaljo v najkrajšem  času ali ujeti in prehiteti drugo ekipo v finalu ali kvalifikacijah. Kolesarji v ekipi tesno v vrsti  sledijo drug drugemu, na vsakih nekaj krogov se vodilni kolesar v zavoju opravi menjavo (se pomakne na zadnje mesto v skupini) in prepusti vodilni položaj drugemu kolesarju. Menjave potekajo usklajeno z namenom čim manjše izgube časa. Ključno je, da v cilj prikolesarijo trije kolesarji tesno skupaj, saj se končni čas meri na podlagi prečkanja ciljne črte prvega kolesa tretjega kolesarja. Zmagovalna ekipa v finalu je ekipa z najboljšim časom ali ekipa, ki v finalu ujame nasprotno ekipo (v tem primeru se dirka takrat konča). Vodilna ekipa sicer lahko nadaljuje do cilja z namenom  dosežka novega rekorda discipline v finalu ali najboljšega časa v kvalifikacijah.

Points race / Dirka na točke

Dirka za točke je skupinska dirka na določeni razdalji. Vsakih 10 krogov je na vrsti točkovni vmesni sprint. Prvi štirje kolesarji v sprintu so nagrajeni s točkami (5-3-2-1), zadnji sprint dirke (zadnji krog) se točkuje dvojno. Kolesar, ki s pobegom ujame glavnino za celoten krog prejme dodatnih 20 točk. Kolesar, ki ga skupina ujame za celoten krog pa izgubi 20 točk. Zmagovalec je dirke je tisti kolesar, ki zbere največ točk. Kolesarji brez točk se razporedijo po končnem razporedu v zadnjem sprintu. Dirka na točke je ena fizično in psihično najzahtevnejših disciplin na stezi, kjer je potrebna hitrost, vzdržljivost, tehnične spretnosti in hitre taktične odločitve.

Scratch race / Dirka na končni cilj

Scratch race / Dirka na končni cilj je najpreprostejša od vseh vzdržljivostnih dirk. Je skupinska dirka na določeno razdaljo. Zmagovalec je tisti, ki prvi prečka ciljno črto. Kljub svoji preprostosti je lahko dirka na končni cilj navdušujoča s pobegi, pridobivanjem krogov in ciljnim sprintom v skupini.

Madison – O

Olimpijska disciplina, ki je dobila ime po dvorani Madison Square Garden v New Yorku, kjer se je dirka prvič odvila. Madison je najbolj zanimiva in najbolj konfuzna disciplina na dirkališču. Dirka je dolga od dvajset do šestdeset kilometrov in v bistvu gre za podaljšano verzijo dirke na točke, kjer se tekmuje v parih.

Na tekmovanjih lahko nastopi od 15 do 20 parov oz. ekip. Ekipo sestavljata dva kolesarja, ki dirkata izmenično (eden vozi, drugi počiva). Vsak od tekmovalcev prekolesari krog ali dva v polni hitrosti. Nato se zamenjata. Sama menjava je zelo zanimiva saj dirkajoči tekmovalec, ki je v polni hitrosti zapelje na zunanjo stran steze kjer je njegov sotekmovalec. Počivajoči kolesar poda roko dirkajočemu medtem, ko ga le ta dohiteva. Ko si podata roke, dirkajoči kolesar najprej prehiti počivajočega nato pa ga z roko potegne predse tako, da ga »izstreli« v dirko. Temu se reče menjava, ki je ključni del tekmovanja, saj lahko odloča o zmagi ali porazu. Slab poteg je lahko vzrok za izgubo hitrosti in s tem dragocenega časa.

Točkuje se vsakih 10 krogov (5-3-2-1 točka, zadnji sprint se točkuje dvojno). Zmaga tista ekipa ki zbere največje število točk. Najboljšo ekipo ponavadi sestavlja en tekmovalec, ki je dober vzdržljivostni tekmovalec, ki je sposoben skupino prehiteti za en krog in tekmovalec, ki je  sposoben pobirati točke v sprintih ali pa se je hitro-eksplozivno sposoben preseliti v ubežno skupino. Najboljši primer tega sta Wiggins in Cavendish, ki sta bila dvakrat svetovna prvaka v madisonu leta 2008 in 2016.

Elimination race / Dirka na izpadanje

Dirka na Izločanje je dirka, kjer na 250m dolgem velodromu vsak drugi krog izpade zadnji kolesar v skupini. Za položaj zadnjega kolesarja se meri končna točka zadnjega obroča na kolesu. Izpadanje se nadaljuje dokler na velodromu ne ostaneta dva kolesarja, ki se nato za prvo mesto pomerita v medsebojnem sprintu.

Omnium

Omnium, kot ga je opredelila Mednarodna kolesarska zveza (UCI), je olimpijska disciplina, sestavljena iz naslednjih štirih dirk po spodnjem določenem razporedu, ki potekajo v enem dnevu:

1. Scratch race / Scratch dirka: 10 km za elite moške, 7,5 km za elitne ženske in mladince, 5 km za mladinke (zmagovalec dirke osvoji 40 točk, vsak naslednji 2 točki manj – 40, 38, 36,…)

2. Tempo race / Tempo dirka: 10 km za elite moške, 7,5 km za elitne ženske in mladince, 5 km za mladinke (nevtralni krogi na začetku, nato vsak krog kolesar, ki prvi prečka ciljno črto prejme eno točko. Kolesar, ki ujame skupino za krog prejme 20 točk. Zmagovalec je kolesar, ki osvoji največ točk). Zmagovalec dirke osvoji 40 točk, vsak naslednji 2 točki manj – 40, 38, 36,…)

3. Elimination race / Dirka na izločanje: Zmagovalec dirke osvoji 40 točk, vsak naslednji 2 točki manj – 40, 38, 36,…)

4. Points race / Dirka za točke: 25 km za elite moške, 20 km za elitne ženske in mladince, 15 km za mladinke.

Zmagovalec Omniuma je kolesar, ki je zbral največ točk. Seštejejo se osvojene točke iz prvih treh dirk, katerim se prištejejo osvojene točke v sprintih zadnje dirke. V primeru enakega števila točk v končni razvrstitvi, se rezultat določi na podlagi točkovanja zadnjega sprinta v zadnji disciplini. Kolesar mora opraviti vsako disciplino v omniumu, sicer je uvrščen zadnji.