Za slovensko kolesarstvo je bila sezona 2025 med najuspešnejšimi doslej. Na mednarodnih dirkah v cestnem kolesarstvu so poleg Tadeja Pogačarja in Mateja Mohoriča zmagovali še Žak Eržen, Jaka Marolt in Jakob Omrzel, izjemne uspehe pa so dosegali tudi gorski kolesarji. Za slovensko reprezentanco je šest reprezentantov osvojilo skupaj kar deset medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih, od tega po tri majice evropskih in svetovnih prvakov.
Brez dvoma o najboljših
A izbor za kolesarja leta seveda ni presenečenje: to je znova Tadej Pogačar, po vseh kriterijih tudi najboljši kolesar sveta. V njegovem imenu sta nagrado na Večeru zvezd prevzela starša, Marjeta in Mirko Pogačar. Kolesarka leta je tudi letos Urška Žigart, ki je odlično dirkala na etapnih in enodnevnih dirkah ter na evropskem kolesarstvu na cestni dirki z 11. mestom dosegla najboljšo slovensko uvrstitev. Žal je bila tudi ona odsotna, nagrado je prevzel njen oče Janko Žigart.
Podobno kot lani, je prejela priznanje tudi moška članska reprezentanca v cestnem kolesarstvu – tokrat za uspeha na evropskem in svetovnem prvenstvu. Ob Tadeju Pogačarju so na SP nastopili Primož Roglič, Matej Mohorič, Domen Novak, Matevž Govekar, Luka Mezgec, Gal Glivar, Matic Žumer in Jaka Primožič. Na EP pa so nastopili poleg Pogačarja, Mohoriča, Novaka, Govekarja in Primožiča še Mihael Štajnar, Anže Skok in Tilen Finkšt. Skupaj s kolesarji je prejel priznanje tudi selektor Uroš Murn.
Najuspešnejša sezona za gorske kolesarje
Najboljši gorski kolesar Jakob Klemenčič je osvojil skupni seštevek svetovnega pokala v gorskokolesarskem eliminatorju ter svoj že drugi naslov evropskega prvaka. Najboljša gorska kolesarka je bila znova spustašica Monika Hrastnik, ki je zablestela zlasti na dirki svetovnega pokala v Val di Soleju, kjer je bila tretja, evropsko prvenstvo pa je končala na petem mestu.
Največ lovorik je med kolesarkami zbrala Maruša Tereza Šerkezi, ki je prejela priznanje za najboljšo mlado gorsko kolesarko: zlati medalji na svetovnem prvenstvu v olimpijskem krosu ter na EP v kratkem krosu sta bili vrhunca sezone, v kateri je osvojila še srebro na EP v olimpijskem krosu ter leto končuje na prvem mestu svetovne lestvice.
Najboljši mladi gorski kolesar je Lenart Dejak, doma nepremagljiv v gorskokolesarskem krosu, naslove državnega prvaka pa je pobiral tudi v ciklokrosu in na dirkališču. A največji dosežek je bronasta medalja na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Skopju.
Sezona mnogih posebnih dosežkov
V sezoni posebnih dosežkov so bila podeljena štiri priznanja: Mateju Mohoriču za bronasto medaljo na SP v gravlanju, Nežki Libnik za mladinsko zlato medaljo na SP v enduru, Jakobu Omrzelu za zmago na Giru NextGen in Maticu Kranjcu Žagarju za bronasti medalji na SP in EP v gorskokolesarkem eliminatorju.
Kolesarska zveza Slovenije je podelila tudi priznanje najboljšemu parakolesarju, spet je to Anej Doplihar, ki je na svetovnem prvenstvu osvojil 9. mesto na kronometru in 4. na cestni dirki.
Dobro so letos dirkali tudi amaterski cestni kolesarji. Priznanje za najboljša sta osvojila Matejka Meško in Andrej Žavbi, posebna priznanja še Laura Šimenc Kramar in Gregor Sikošek za srebro in Borja Jelić za bron na amaterskem svetovnem prvenstvu.
Ob zaključku kariere je Kolesarska zveza Slovenije podelila priznanji Eugenii Bujak in Moniki Hrastnik, obe sta v preteklosti že bili tudi kolesarki leta.
Priznanja za doprinos in življenjsko delo
Priznanje za doprinos je posthumno prejel pisec, novinar, urednik, komentator in veliki podpornik, promotor ter mož iz ozadja v gorskokolesarskem in BMX športu Uroš Ložar, ki je letos mnogo prezgodaj preminul v 48. letu starosti. Priznanje sta prevzela soproga Jožica in sin Jošt.
Priznanje za doprinos je dobila še Mestna občina Nova Gorica za zasluge, da je Dirka po Italiji tudi letos obiskala Slovenijo. Priznanje je prevzel župan Samo Turel.
Za življenjsko delo sta priznanji prejela nekdanja kolesarja, ki sta dirkala v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in za vedno ostala zapisana kolesarskemu športu. Tone Kunaver za organizacijsko delovanje v osrednji Sloveniji, promocijo rekreacijskega in amaterskega kolesarstva, spodbujanje ženskega kolesarstva pa tudi kot trener in selektor gluhonemih kolesarjev. Marjan Knaflič pa je po svoji tekmovalni karieri več desetletij kot trener in vodja deloval v Kolesarskem klubu Bled in potem obenem še v Kolesarskem klubu Gorje.
Kolesar leta: TADEJ POGAČAR
Tudi letos je Tadej Pogačar premikal meje. Ob drugem naslovu svetovnega in prvem naslovu evropskega prvaka v cestnem kolesarstvu je osvojil še tri kolesarske spomenike (Dirka po Flandriji, Liege–Bastogne–Liege in Dirka po Lombardiji), na svojem prvem Pariz–Roubaix je bil drugi, na Milano–Sanremo tretji. Zmagal je tudi na dirki Strade Bianche, Valonski puščici, Dirki po Združenih arabskih emiratih, Kriteriju Dofineja in ob štirih etapnih zmagah četrtič na Dirki po Franciji, kjer je osvojil tudi pikčasto majico. Skupaj je letos osvojil 20 zmag in spet končal sezono na prvem mestu lestvice UCI.
Kolesarka leta: URŠKA ŽIGART
Tudi po menjavi ekipe je Urška Žigart znova rezultatsko napredovala in premaknila meje slovenskega ženskega kolesarstva še stopničko više. Na Dirki po Švici je končala v skupnem seštevku na petem mestu, na ženski Dirki po Italiji na devetem mestu, na Dirki po Romandiji se je v rumeni majici borila za skupno zmago in končala na drugem mestu. Na svetovnem prvenstvu v Ruandi kot edina slovenska predstavnica osvojila 16. mesto v kronometru in 23. na cestni dirki, na evropskem prvenstvu je bila na cestni dirki 11., kar je najboljša slovenska uvrstitev doslej.
Posebni dosežki: ČLANSKA CESTNA REPREZENTANCA za izjemno ekipno delo na svetovnem in evropskem prvenstvu (Tadej Pogačar, Primož Roglič, Matej Mohorič, Domen Novak, Matevž Govekar, Luka Mezgec, Gal Glivar, Matic Žumer, Jaka Primožič, Mihael Štajnar, Anže Skok, Tilen Finkšt, selektor Uroš Murn)
Slovenska moška cestna reprezentanca pod vodstvom selektorja Uroša Murna je znova dokazala, da se lahko kosa z največjimi reprezentancami na svetu in s trdim delom, enotnostjo in borbenostjo Tadeju Pogačarju pripravi izhodišče za naskok na vrh. Le teden dni po mavrični majici je tako Tadej Pogačar ob izjemni pomoči ekipnih kolegov osvojil še naslov evropskega prvaka, v obeh akcijah pa je z njim sodelovalo enajst različnih posameznikov. S tem se slovenska reprezentanca kljub majhnemu bazenu brez dvoma uvršča med najmočnejše na svetu.
Gorski kolesar leta: JAKOB KLEMENČIČ
Sezono je v celoti podredil nastopanju v eliminatorju. Dirkal je konstantno v svetovnem pokalu, kjer je ob dveh zmagah osvojil tudi končni seštevek. Zalomilo se mu je le na svetovnem prvenstvu, kjer je bil osmi, sezono pa kronal z že drugim naslovom evropskega prvaka, letos je bil suveren v Gibraltarju.
Gorska kolesarka leta: MONIKA HRASTNIK
Tudi v svoji zadnji sezoni dirkanja na najvišji ravni je dirkala konstantno, zablestela pa zlasti na dirki svetovnega pokala v Val di Soleju, kjer je bila v kvalifikacijah prva, na koncu pa tretja. Na evropskem prvenstvu je osvojila 5. mesto, za reprezentanco je nastopila tudi na SP v Švici in z 12. mestom dosegla najboljšo slovensko uvrstitev letos v spustu.
Najboljša mlada gorska kolesarka: MARUŠA TEREZA ŠERKEZI
Letos je Maruša Tereza Šerkezi v drugi mladinski sezoni še nadgradila lanske uspehe. Ob enajstih zmagah je največji uspeh naslov svetovne prvakinje. Julija je osvojila zlato medaljo na evropskem prvenstvu v kratkem krosu, na EP v olimpijskem krosu je bila druga. Soočila se je s težo pritiska in suvereno zmagala na svetovnem prvenstvu. Sezono je končala na prvem mestu lestvice UCI. Za nameček je odlično dirkala na cestnem kolesu: na dirki prve kategorije Druivenkoers–Overijse je bila druga, ob koncu sezone pa nastopila še na cestnem prvenstvu, kjer se je izkazala s 6. mestom v kronometru, še posebej močna pa je bila na cestni dirki, kjer je bila na koncu 10.
Najboljši mladi gorski kolesar: LENART DEJAK
Pred prestopom v mladinsko kategorijo je Lenart Dejak med mlajšimi mladinci v slovenskem pokalu v krosu SloXcup zmagal na vseh dirkah, kjer je nastopil. Zlasti pa je z bronasto medaljo zablestel na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Skopju. Ob tem se je izkazal kot vsestranski kolesar: osvojil je kar sedem naslovov državnega prvaka: v olimpijskem in kratkem krosu, ciklokrosu, na dirkališču pa v zasledovalni vožnji ter dirkah na končni cilj, točke in izločanje.
Najboljši parakolesar: ANEJ DOPLIHAR
Tudi letos je Anej Doplihar, ki nastopa parakolesarski kategoriji MH3 še izboljšal svoje rezultate. Ob odličnem dirkanju v svetovnem pokalu je na svojem šestem svetovnem prvenstvu zaključil kronometer na 9. mest, kar je njegova najboljša uvrstitev v tej disciplini. Na cestni dirki pa je po odličnem boju izenačil lansko četrto mesto.
Posebni dosežki: MATEJ MOHORIČ za bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v gravlanju
Po zmagi leta 2023 je na letošnjem svetovnem prvenstvu na Nizozemskem z zvrhano mero motivacije ob napadalni vožnji na zmago dokazal, da je morda celo najmočnejši na dirki, na koncu pa dosegel tretje mesto.
Posebni dosežki: JAKOB OMRZEL za zmago na dirki Giro NextGen
Jakob Omrzel je že v prvi sezoni zablestel na Dirki po Italiji mlajših članov. V odločilni zadnji, osmi etapi je z napadalno vožnjo prevzel tudi vodstvo v skupni razvrstitvi in skozi dirko s svojo mirnostjo in natančnim pristopom dokazal, da je ne le močan kolesar, ampak tudi pravi šampion.
Posebni dosežki: NEŽKA LIBNIK za naslov svetovne prvakinje v enduru
V slovenskem pokalu SloEnduro je blestela že v prejšnjih sezonah in letos ob prestopu med mladinke opozorila nase na mednarodnem odru. Na svetovnem prvenstvu je bila kos pritisku prve favoritinje. Zmagala je z visoko prednostjo, njen čas bi zadostoval tudi za uvrstitev v prvo deseterico na dirki članic.
Posebni dosežki: MATIC KRANJEC ŽAGAR za bronasti medalji na EP in SP v eliminatorju
Matic Kranjec Žagar se je bolj posvetil dirkanju v eliminatorju in izjemen uspeh požel že avgusta na svetovnem prvenstvu v Turčiji. V nadaljevanju sezone se je redno uvrščal v polfinala dirk za svetovni pokal, na evropskem prvenstvu v Gibraltarju pa dopolnil uspeh Jakoba Klemenčiča in osvojil še en bron.
Amaterska kolesarka leta: MATEJA MEŠKO
Skupna zmagovalka Pokala Slovenije je tudi državna prvakinja v kronometru. Ob tem je zmagala na Maratonu Franja in dosegla drugo mesto na Istria Granfondu v Umagu. Odlično se je s 7. mestom odrezala tudi na cestni dirki svetovnega prvenstva v Avstraliji.
Amaterski kolesar leta: ANDREJ ŽAVBI
Zmagoval je na cestnih dirkah, v ciklokrosu, na pisti in z gravel kolesom. Pozimi je izboljšal svetovni rekord v vožnji na eno uro, na pisti je na svetovnem prvenstvu osvojil zlato medaljo na dirki na točke in srebro v zasledovalni vožnji, zmagal je na Maratonu Franja in Istria Granfondu ter na gravel dirki svetovne serije ob Vrbskem jezeru.
Priznanje za dobitnike medalj na amaterskem svetovnem prvenstvu v Avstraliji
- LAURA ŠIMENC za srebrno medaljo v cestni vožnji v kategoriji ženske 35-39 let
- GREGOR SIKOŠEK za srebrno medaljo v cestni vožnji v kategoriji moški 40-45 let
- BORJA JELIČ za bronasto medaljo v cestni vožnji v kategoriji moški 50-55 let
Priznanje ob zaključku kariere: MONIKA HRASTNIK
Po desetih letih dirkanja na najvišji ravni, sprva v disciplini 4-kros in potem v spustu, se poslavlja naša daleč najuspešnejša tekmovalka v gravitacijskih disciplinah gorskega kolesarstva. Na 65 dirkah svetovnega pokala je 17-krat končala med najboljšimi petimi in še trikrat med najboljšimi petimi v skupnem seštevku svetovnega pokala. Seveda je redno zastopala Slovenijo na evropskih in svetovnih prvenstvih in na največjih dirkah dosegla tudi največje uspehe: tri naslove evropske prvakinje in bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu.
Priznanje ob zaključku kariere: EUGENIA BUJAK
Rojena Poljakinja je od leta 2014 nastopala za ekipo BTC City Ljubljana, potem pridobila slovensko državljanstvo in od leta 2018 redno nastopala za slovensko reprezentanco. Tekom kariere je osvojila po štiri naslove državne prvakinje na cestnih dirkah in kronometrih. Skupaj je osvojila 15 zmag, največjo leta 2015 na VN Plouay-Bretagne. Kot gonilna sila slovenske reprezentance je odločno pripomogla k razvoju domačega cestnega kolesarstva. Še vedno drži najboljši ženski uvrstitvi na EP v vožnji na čas (8. mesto leta 2024), na EP na cestni dirki (13. mesto leta 2021) in na SP v vožnji na čas (12. mesto leta 2023). Na letošnjem EP je bila na svoji zadnji reprezentančni dirki izvrstna pomočnica Urški Žigart.
Priznanje za življenjsko delo: TONE KUNAVER
Dirkati je začel v ljubljanskem Rogu in kariero nadaljeval v beograjskem Partizanu. Državni prvak Jugoslavije leta 1970, dvakrat tretji na državnih prvenstvih, drugi na Dirki po Srbiji leta 1973, desetkratni udeleženec Dirke po Jugoslaviji in član reprezentance Jugoslavije. Po končani karieri je za zamejski klub Adria iz Lonjerja uspešno dirkal na veteranskih dirkah v Sloveniji in Italiji,.
V tem času je bil gonilna sila, uspešen trener, učitelj, mehanik in maser v klubu TVD Partizan iz Dola pri Ljubljani. Nesebično je predajal znanje in vzgojil precej dobrih kolesarjev, ki so kariero nadaljevali v večjih klubih Astra in Rog, tudi kasnejših reprezentantov Slovenije in olimpijcev.
Vseskozi je bil tudi neumoren kolesarski delavec, deset let je organiziral kolesarsko dirko v Savljah in sodeloval pri organizacije dirke v Dolu. Vse do upokojitve je bil tudi kolesarski sodnik na največjih dirkah v Sloveniji.
Bil je med pobudniki in promotorji kolesarske rekreacije in amaterskega kolesarstva. Sredina Dolska runda bo za vedno ostala v spominu kot največji organiziran trening za vse generacije in kategorije kolesarjev. Poleg tega je bil eden od začetnikov organiziranega ženskega kolesarstva v Sloveniji, organizator in trener ženske kolesarske reprezentance. Vzporedno je sodeloval z gluhonemimi kolesarji. Kot trener in selektor slovenske reprezentance gluhih je bil na sedmih paraolimpijskih igrah (Sarajevo, Sofija, Melbourne, Rim, Köbenhavn, Peking, Tajvan). Tone je bil vsestranski športnik, zelo uspešen tudi v zimskih športih, v biatlonu in smučarskem teku, kjer je tudi aktivno tekmoval, kasneje pa organiziral in pomagal.
Priznanje za življenjsko delo: MARJAN KNAFLIČ
Letu 2026 bo Marjan Knaflič praznoval 60 let aktivnega delovanja v športu. Kot večina Blejcev v tistem času, je športno pot pričel v veslanju, kjer je bil večkratni republiški in državni prvak. Kmalu po ustanovitvi kolesarskega kluba na Bledu pred 57 leti, se je kot 15-letni deček vključil v kolesarstvo, kjer je ostal aktiven do danes. Kot mladinec je tekmoval za KK Bled in v članski kategoriji je prestopil v kranjsko Savo, kjer je dirkal pod taktirko Franca Hvastija. Po odsluženju vojnega roka je tekmoval še tri leta in po vrnitvi na Bled pričel s trenerskim delom.
Vsa leta je aktivno deloval kot trener, tehnični vodja in osem let predsedoval KK Bled. Po ustanovitvi KK Gorje je prevzel funkcijo direktorja in opravljal organizacijska dela za oba kluba. V vlogi trenerja je pomagal na začetku poti Juretu Robiču, kasneje je v različnih vlogah spremljal Grego Boleta, Vida Ogrisa, Marka Džamastagiča, Matica Vebra in druge, ki so skupaj dosegli preko 300 zmag v različnih kategorijah doma in v tujini.
Pred 16 leti je bila na njegovo pobudi ustanovljena članska ekipa, pri čemer pogosto delujeta članski ekipi tako na Bledu kot v Gorjah. V teh ekipah pogosto najdejo zatočišče kolesarji, ki po mladinski kategoriji v velikih klubih ne najdejo možnosti za nadaljevanje športne poti. Marsikdo med njimi je kasneje dosegel odmevne rezultate, na primer Matic Žumer.
S prizadevanjem za pridobivanje in racionalno porabo finančnih sredstev je Marjan bistveno pripomogel k normalnemu delovanju obeh klubov, kar je izrednega pomena za razvoj kolesarstva na zgornjem Gorenjskem.
Priznanje za doprinos: UROŠ LOŽAR
Mnogo prezgodaj nas je v 48. letu starosti zapustil Uroš Ložar, kolesar od glave do peta, najprej gorski kolesar, potem ena od gonilnih sil slovenskega BMX dirkanja, a ves čas navdušenec nad vsemi kolesarskimi disciplinami in vsemi oblikami kolesarjenja. S kolesarskim športom je bil tesno povezan najprej kot tekmovalec v krosu in spustu, pozneje kot plodovit pisec, novinar, urednik, strokovni komentator televizijskih prenosov gorskokolesarskih dirk. Zagrel se je tudi za BMX dirkanje in bil pri tem ne le izjemen podpornik svojega sina Jošta, enega največjih mladih talentov tega športa, ampak tudi podpornik razvoja slovenskega BMX-a. Vsega v zvezi s kolesarstvom se je lotil stoodstotno predano, pogosto idealistično, a je s tem premikal meje in občutno pripomogel tudi k prepoznavnosti slovenskega gorskega in BMX kolesarstva pa tudi drugih disciplin in panog, zlasti gravlanja in ciklokrosa.
Priznanje za doprinos: MESTNA OBČINA NOVA GORICA
Po zaslugi Mestne občine Nova Gorica se je Dirka po Italiji v 14. etapi znova vrnila na slovenske ceste in v Goriška brda ter na ulic Nove Gorice in Gorice privabila ogromne množice navijačev. S ciljem na Trgu Evrope med obema Goricama je bila dirka tudi simbol povezovanja. Na ta način so Slovenijo zopet obiskali najboljši kolesarji sveta, med njimi tudi Slovenci, ki so lahko tako dirkali na domačih tleh.
