Poštenost, transparentnost in spoštovanje pravil so temelj športnega delovanja. Na Kolesarski zvezi Slovenije skrbimo za varno in spodbudno športno okolje z jasno postavljenimi standardi vedenja, vzpostavljenimi mehanizmi zaščite ter zagotovljene poti za prijavo nepravilnosti.
Kam prijaviti zlorabo ali sum zlorabe?
Zaupnik za varno športno okolje
Žvižgavka
Varna linija za prijave in vprašanja v zvezi z zlorabami v športu. Vse prejete informacije obdelujemo izključno za namene odkrivanja in preiskovanja sumov zlorab v športu ter za zagotavljanje pojasnil o vprašanjih v zvezi s slednjimi. Uporaba Žvižgavke je zaupna. Ni vam treba razkriti svoje identitete, veliko bolj nas zanima vsebina vaše prijave oziroma vprašanja. Anonimnih prijaviteljev ne poskušamo identificirati ali slediti njihovi lokaciji.
Ostale institucije
Organizacije za pomoč žrtvam
TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111
Društvo SOS telefon: 080 11 55
Vrste in situacije zlorab
Fizična zloraba
Fizična zloraba
Namerno dejanje nasilja oz. agresije, ki povzroči (dejansko ali potencialno) telesno poškodbo ali travmo drugi osebi, ki se ne zgodi neposredno v kontekstu športnih pravil.
Primeri: udarci, potiskanje, neprimerne obremenitve, izpostavljanje neprimernim razmeram, vadba ali tekmovanje kljub poškodbi, izvajanje dejavnosti, za katere nimajo dovolj znanja, kaznovanje z odrekanjem hrane, tekočine ali povzročanjem bolečine.
Znaki fizične zlorabe: nepojasnjene poškodbe, odpor do treninga, strah pred odraslimi, zadržanost, izogibanje preoblačenju
Psihološka zloraba
Psihološka zloraba
Vedenje, ki povzroča čustveno škodo, spodkopava dostojanstvo in lastno vrednost in negativno vpliva na razvoj, zlasti pri mladih. Ponavljajoče se ustrahovanje, nadlegovanje ali agresija, tudi prek spleta.
Primeri: žaljenje, poniževanje, grožnje, zasmehovanje, manipulacija, stalna kritika ali ignoriranje, širjenje laži in obrekovanje, kretnje, izključevanje, izolacija, molk kot pritisk, ustrahovanje, izključevanje, ponižujoči rituali, neprimerno vedenje trenerjev (metanje predmetov, izbruhi jeze), uporaba strahu kot motivacije, nerealna pričakovanja ali pogojevanje vrednosti z uspehom, pretiran nadzor nad športnikovim življenjem
Znaki psihološke zlorabe: pretirana pasivnost ali agresivnost, znaki depresije ali samomorilne misli, negativna samopodoba, težave pri navezovanju odnosov, esnoba, strahovi, osamljenost, občutek, da si zasluži kazen
Spolna zloraba
Spolna zloraba
Vsako vedenje spolne narave brez svobodne in jasne privolitve (ali kadar je ta izsiljena oz. je ni mogoče dati), s stikom ali brez. Vključuje dotikanje, nadlegovanje, spolni napad ali posilstvo. Spolno nadlegovanje je nezaželeno verbalno, neverbalno ali fizično vedenje spolne narave, ki krši dostojanstvo in ustvarja ponižujoče ali sovražno okolje.
Primeri: spolni komentarji, šale ali geste, neprimerni predlogi, intimna vprašanja, siljenje v razkrivajoča oblačila, kakršenkoli spolni stik brez soglasja.
Znaki pri žrtvi: neobičajno spolno vedenje, strah pred določeno osebo, nočne more, anksioznost ali depresija, samopoškodovanje, samomorilne misli, spolno prenosljive bolezni.
Sumljiva vedenja odraslih: iskanje osame z otrokom, neprimerna vprašanja, poseganje v zasebnost, pretirano zanimanje za telo ali videz, darila brez razloga, nadzorovanje in spodbujanje skrivnosti, vabljenje otroka domov.
Zanemarjanje
Zanemarjanje
Pomanjkanje ustrezne skrbi, podpore ali pozornosti, ki škoduje športnikovemu dobremu počutju, fizičnemu ali duševnemu zdravju. Pri mladih športnikih lahko ogrozi tudi njihov razvoj.
Primeri: nezadovoljevanje osnovnih potreb (hrana, počitek, zdravje, okrevanje, varnost), neodzivanje na čustvene potrebe, ravnodušnost, izpostavljanje nevarnim razmeram ali tveganjem, pomanjkanje nadzora med treningom, ignoriranje stiske, duševnih težav ali medvrstniškega nasilja.
Znaki: lakota, slaba higiena, nezdravljene poškodbe, žalost, osamljenost, težave v odnosih, izogibanje odhodu domov.
Materialna oziroma finančna zloraba
Materialna oziroma finančna zloraba
Zloraba pravic v zvezi s športnikovimi njegovimi finančnimi zadevami, sredstvi ali premoženjem, vključno z nepravilno ali nepooblaščeno uporabo posameznikovih finančnih virov, sredstev ali sredstev za osebno korist ali nadzor.
Primeri: kraja, goljufija, izkoriščanje, prisila, manipulacija ali ravnanje pod pritiskom, da bi storilci pridobili nadzor nad finančnimi sredstvi ali drugo lastnino osebe, omejili njen dostop do virov, zlorabili denar ali drugo lastnino ali jo drugače finančno izkoriščali ali spravili v finančno odvisnost od druge osebe.
Kako ukrepati ob sumu zlorabe?
- Ostanite mirni in zbrani. Reagirajte premišljeno, brez čustvenih izbruhov; športniku omogočite, da pove svojo zgodbo v varnem in neobsojajočem okolju.
- Aktivno poslušajte in pokažite podporo. Ne prekinjajte, ne relativizirajte in ne podajajte hitrih sodb. Pomembno je, da se športnik počuti slišanega in sprejetega.
- Izpoved vzemite resno. Izraženo zaupanje spoštujte, ne dvomite v povedano in ne zmanjšujte pomena situacije, tudi če se zdi nejasna ali nepopolna.
- Ne prevzemajte vloge preiskovalca. Izogibajte se dodatnemu izpraševanju, pritisku ali lastnemu preverjanju dejstev; to lahko škodi športniku in kasnejšim postopkom.
- Natančno zabeležite ključne informacije. Zapišite, kaj je bilo povedano ali opaženo (čas, kraj, okoliščine, konkretne izjave), brez interpretacij ali lastnih zaključkov.
- Poskrbite za takojšnjo varnost. Če obstaja tveganje za škodo ali nevarnost, ukrepajte brez odlašanja.
- Spoštujte zaupnost podatkov. Informacije delite izključno s pristojnimi osebami ali institucijami. Preprečite širjenje govoric ali nepooblaščeno razkrivanje informacij.
Primer pravilnega ravnanja
Trener pri mladi kolesarski opazi postopne spremembe:
- pred dirkami je pretirano anksiozna (trema, slabost, jok),
- po napakah na treningu reagira z močnim samokritičnim govorom (»jaz sem zanič«, »nič ne znam«),
- izogiba se očesnemu stiku in potrditvi,
- po tekmah se boji iti do staršev,
- izgublja veselje do športa, čeprav je bila prej motiviran.
Na eni od dirk trener sliši očeta, ki po cilju otroka ostro kritizirata in ponižujeta pred drugimi.
Gre za psihološko zlorabo: stalna kritika, pogojevanje vrednosti z uspehom, pritisk in čustveno kaznovanje.
Pravilno ravnanje trenerja
- z otrokom opravi miren pogovor v varnem okolju, brez pritiska,
- jasno mu pove, da njegova vrednost ni odvisna od rezultatov,
- aktivno posluša in ne relativizira njegovih občutkov,
- zabeleži opažanja (vedenje, izjave, konkretne situacije s starši),
- o opažanjih obvesti odgovorno osebo v klubu (npr. vodstvo ali osebo za zaščito športnikov),
- organizira strukturiran pogovor s starši, kjer jasno predstavi škodljivost takšnega pritiska in postavi meje sprejemljivega vedenja,
- po potrebi predlaga vključitev strokovne pomoči (športni psiholog),
- spremlja stanje otroka in skrbi, da treningi ostajajo varno in podporno okolje.
Ključno: trener ne obtožuje, ampak zaščiti otroka, prepozna zlorabo in sproži ustrezne poti pomoči.