Gorsko kolesarstvo

Kros

Olimpijski kros (XCO) je edina gorskokolesarska olimpijska disciplina. Gre za dirkanje v krogih z vzponi in spusti po naravnih podlagah z naravnimi (korenine, skale) ali umetnimi (mostovi, bande) tehničnimi elementi. Odlično tehnično znanje je združeno z eksplozivnostjo in vzdržljivostjo, saj dirke trajajo približno uro in pol.

Kratki kros (XCC) se odvija na krajših krogih in traja okoli dvajset minut. Na tehnično manj zahtevni progi so razlike med tekmovalci manjše, vrstni red pa se običajno odloči šele na ciljni črti.

Kros na izpadanje, eliminator (XCE) je eksplozivna disciplina, v kateri na kratkem krogu s tehničnimi elementi nastopijo po štirje tekmovalci ali tekmovalke naenkrat. Prva dva napredujeta v naslednji krog, tretji in četrti pa sta izločena. In tako vse do finala. Ponekod se dirka na naravnih podlagah, a je čedalje bolj priljubljeno dirkanje v urbanih središčih.

Gorskokolesarski maraton (XCM) je dolg od 60 do največ 160 kilometrov in običajno poteka v enem krogu, a največ treh. Gre torej za izrazito vzdržljivostne dirke, ki trajajo običajno tri ure in več. Veliki gorskokolesarski maratoni so zanimivi tudi za najširše množice gorskih kolesarjev.

Spust (DH)

Najhitrejša gorskokolesarska disciplina na tehnično izredno izzivalnih progah s skalnimi in gozdnimi odseki pa tudi hitrejšimi, širšimi deli, ki vključujejo dolge, tudi več kot desetmetrske skoke, najvišje hitrosti pa dosegajo 80 km/h. Proge so dolge od dve do pet minut oziroma do 3.500 metrov. Vsako dirko sestavljata kvalifikacijska ali razvrstilna vožnja in finalna vožnja, obe na isti progi. Običajno se spust odvija v smučarskih središčih. Dirka terja od tekmovalca veliko poguma, a tudi fizično moč in popolno koncentracijo ter natančnost.

Enduro

​Disciplina, v kateri se meri le rezultate na spustih, a morajo tekmovalci v določeni časovni omejitvi sami prekolesariti tudi vzpone. Eno ali dvodnevno tekmovanje vsebuje več hitrostnih preizkušenj na tehnično zahtevnejših spustih, dolgih od dve in celo do dvajset minut. Časi hitrostnih preizkušenj se seštevajo, najhitrejši je zmagovalec. Na štart hitrostne preizkušnje morajo priti tekmovalci z istim kolesom kot bodo opravili spust, torej mora biti kolo prilagojeno tudi vzpenjanju. Morebitno zamudo na štart se prišteje časom hitrostnih preizkušenj. Pomembno je odlično tehnično znanje, fizična moč, a tudi vzdržljivost, saj je na sporedu več hitrostnih preizkušenj, nabere pa se tudi veliko vzpona.

Pumptrack

Vožnja na krožnem poligonu, ki z grbinami in ovinki omogoča premikanje s kolesom brez poganjanja pedal, le s pomočjo usklajenega ritmičnega gibanja rok, trupa in nog. Gibanje spominja na polnjenje zračnice s tlačilko, zato ga žargonsko imenujemo »pumpanje«. Tekmovanja se začno s kvalifikacijami in nadaljujejo z izločilnimi boji parov – ti lahko dirkajo drug za drugim ali na istem poligonu z dvema zrcalnima progama. Dirkanje zahteva odlično koordinacijo, ob tem pa tudi natančnost in fizično moč.