Vrhunec svetovnega prvenstva v Avstraliji, ki ga je gostilo obalno mestece Wollongong, je bila današnja cestna dirka moških Elite. Trasa v dolžini skoraj 270 km je bila povod za dobro diko, kjer smo imeli velike cilje tudi mi. Ekipa na čelu katere je bil kapetan Tadej Pogačar je skovala načrt, katerega končni cilj je bila mavrična majica svetovnega prvaka. Vse skupaj se je začelo v mestu Helensburg, sončno vreme in razgibana trasa pa je ob progo privabila veliko število navijačev, ki so še posebej na vrhu klancev uprizorili prizore za fotografe.
Že kmalu po začetku se je izoblikoval beg, med katerimi je bil tudi naš Jaka Primožič. Resneje pa se je v ozadju začelo dogajati že na Mt. Keira, kjer je Francoska reprezentanca uprizorila pravi ekipni napad in razbila glavnino dirke. V ospredju je ostalo okoli 40 kolesarjev, med katerimi je bil tudi naš prvi adut Tadej Pogačar. Francoska reprezentanca, ki je imela v ospredju kar 5 članov ekipe, ni prenehala z napadi tudi na ravninskem delu, v ozadju pa so Nemci vodili glavnino v lovu za ubežniki. Prvi dve uri dirkanja, ni bilo niti minute premora, povprečna hitrost je bila visokih 49 km/h. Ker v ubežni skupini ni bilo prave sloge, so v ozadju ujeli in vsi glavni favoriti dirke so bili spet skupaj.
V naslednjih dveh urah se je dirka umirila, v ospredju je bil beg, ki pa ni bil nevaren za končno zmago. Jaka, ki je bil v beg poslal zaradi taktičnih razlogov je brez težav držal najboljše, večje nacije pa so že kovale načrt za zaključek dirke. Odločilen trenutek se je zgodil približno 50 km do cilja, ko se je na klancu Mt. Pleasant od glavnine odcepila skupina 30 kolesarjev, med njimi Jan Tratnik in Remco Evenepoel. Hitro so ujeli skupino kolesarjev v ospredju in boj za zmago se je razplantel. V ozadju ni bilo prave sloge in tudi ne moči, da bi še ujeli prvo skupino.
Po seriji poskusov pobega v prvi skupini, ki so bili neuspešni, je svoj trenutek izkoristil Lutchenko, kateremu je lahko sledil le Remco Evenepoel. Jan Tratnik je ostal v zasledovalni skupini in hranil moči za zaključek dirke. Remco je kmalu pokazal, da je to njegov dan in da je najmočnejši med kolesarji, Lutchenka se je hitro otresel na klanec Mt. Pleasant in v solo vožnji prišel do zmage.
V ozadju pa se je odvijal boj za drugo in tretje mesto. Stvari so se nenehno spreminjale, dolgo je najbolje kazalo skupini treh kolesarjev, za njimi pa je bil že Jan Tratnik. Jan je izkoristil taktiziranje kolesarjev v ospredju in 500 m do cilja švignil mimo njih. Kazalo je že, da bo Janu uspelo in bo dosegel zgodovinski rezultat, a v ozadju je z veliko hitrostjo prihajala glavnina z vsemi najboljšimi sprinterji, ki so Jana žal ujeli 40 m do cilja. Tako blizu, a vendarle tako daleč. Prizor, ki nam bo za vedno ostal v spominu, žal brez srečnega zaključka.
Jan: “Sem zelo razočaran. Kako tudi ne bi bil, ko pa sem bil spet tako blizu lepega uspeha. To se mi je že zgodilo na etapni dirki Pariz-Nica, ko so me tudi ujeli nekaj metrov do cilja. Dirka je bila dolga in težka. Vedeli smo kaj je končni cilj in taktično smo izpeljali vse tako, kot smo se dogovorili. Jaz sem bil zadolžen za pokritje bega, ki bo šel ven okoli 50 km do cilja. To sem tudi naredil, znašel sem se v skupini z Ramcom, ki pa je imel danes brzino več. Jaz sem skušal čim bolj razporediti moči, da mi je nekaj ostalo tudi za zaključek. Videl sem že ciljno črto in si mislil pri sebi, da mi bo uspelo. Žal pa se ni izšlo. Res sem razočaran, takšne priložnosti nimaš vsak dan.”
Tadej: “Jasno je, kaj je bil cilj pred dirko, to je bila zmaga. Tega žal nismo uspeli doseči. Žal mi je predvsem zaradi Jana, ki je bil res blizu medalji, zmanjkalo je samo nekaj metrov. Taktično je bilo vse tako kot smo si zamislili, Jan je pokril beg 50 km do cilja v katrem je bil tudi Remco. Izkazalo se je, da je bil Remco danes premočan za vse. Jaz se na klanec danes nisem počutil najbolje, a vseeno v cilj prišel s skupino, ki je na koncu sprintala za drugo mesto. Tu se dirka brez radio povezal, informacij je bilo zelo malo, na koncu sploh nismo vedeli za katero mesto se borimo. A to je čar teh reprezentančnih dirk. Naslednje leto bo nova priložnost.”
