Glasgow – Jubilejno 90. svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu se je končalo s cestno dirko najboljših kolesark sveta, kjer se je na startnem seznamu znašlo kar 207 tekmovalk iz 71. držav. To je nakazovalo precejšnjo gnečo v prvem delu proge, od jezera Lomond, ki leži severo-zahodno od Glasgowa do največjega škotskega mesta, kjer so kolesarke opravile več kot tretjino celotne predvidene poti do cilja na Jurjevem trgu v največjem škotskem mestu. Na celotni trasi je bilo potrebno opraviti tudi s 1.800 višinskimi metri. Prvi boji za poziciji so se začeli že na omenjenem delu trase, kmalu po prihodu v Glasgow pa je med favoritinjami prva v ospredje skočila Švicarka Marlen Reusser, ki smo jo videli tekmovati tudi pri nas v Ljubljani, bila pa je tudi članica ekipa Ale BTC Ljubljana.
Že v prvem delu je bilo vseh želja in načrtov konec za slovensko državno prvakinjo z letnico 2023 Uršo Pintar, ki je bila ujetnica nekaj padcev, kjer se ni znašla na tleh. So se pa posledično kmalu naredile razlike. V eni med njimi se je v drugem delu glavnine našlo tudi nekaj favoritinj. Kakih pol minute zaostanka je tedaj za prvimi imela tudi Urška Žigart, ki pa je tudi v Glasgowu nekajkrat vložila »pre«vceč energije v lovljenje skupine, kar ji je na koncu vzelo vse moči in je kot druga v slovenskem triu zapeljala s proge. Edino Eugenia Bujak je vztrajala do konca, čeprav je zaradi nekaj padcev tudi ona sredi krogov po ulicah Glasgowa ostala preveč zadaj za kakšen odmeven dosežek, ki ji je pred petimi leti na Škotskem uspel na evropskem prvenstvu.
»Končala sem dirko ker sem mnenja, da je dirko potrebno končati ne glede na položaj na njej. Imela sem tudi nekaj smole s svojim položajem v grupi. Padci so nas nekajkrat zaustavili. Sama sicer nisem bila na tleh. Prvič se mi je to zgodilo že ob prihodu v mesto. Ko se naredi luknja na taki progi kot je bila tu enostavno ne moreš nazaj. Obračala sem pedala do cilja, saj je vsak kilometer pomemben. Čaka me še lep del sezone. V prvem delu sem bila povsem izmučena, po pripravah na višini pa menim, da bom lahko mirno opravila preostanek sezone in tudi evropsko prvenstvo, če bom dobila mesto v reprezentanci,« je v cilju povedala izkušena Eugenia Bujak, ki je v vožnji na čas Sloveniji privozila še eno mesto na olimpijskem kronometru v Parizu.
Razumljivo je precej višje cilje s svojo trojko imel tudi Gorazd Penko, ki zdaj že več kot desetletje skrbi za slovenske kolesarke:« Vsekakor nismo tako zadovoljni kot po kronometru. Eugenia je s svojo upornostjo končala v največji skupini na dirki, ampak enostavno bi morali biti više. Dokler ne obvladaš vsega tistega kar zahteva kolesarstvo na najvišji ravni, moč, pogum in iznajdljivost si težko spredaj. To smo videli tu prav v vseh izvedbah cestne dirke. Ampak kot vedno pravim v športu nikdar ne smeš obupati in tale izziv je zdaj za nami, čakajo nas novi. Sicer pa mislim, da so bile vse dobro pripravljene, ampak v tem boju za položaje v karavani se tokrat enostavno niso znašle.«